Znane osebnosti rojene na Bledu

VIDA JERAJ

( Bled, 31. 3. 1875  – Ljubljana, 1. 5. 1932 )

Pesnica. V Ljubljani je 1895 končala učiteljišče. Poučevala je v Ljubnem 1895, potem do leta 1901 v Zasipu, ko se je poročila z violinistom Karlom Jerajem in se preselila na Dunaj. Pesmi je objavljala od 1893 v Vesni, Ljubljanskem zvonu, Slovenki in drugod. Njene pesmi 1908 pomenijo prvo uveljavitev ženske lirike (občutje ljubezni in narave) v novejši slovenski literaturi. Od 1909 v njenih prevladujejo motivi razočaranja nad življenjem, človekom in naravo. Pisala je tudi otroške pesmi (Iz Ljubljane čez poljane, 1921), epigrame, feljtone in gledališke igre.

TONE SVETINA

( Bled, 15. 11. 1925  –  14. 4. 1998 )

Pisatelj in kipar. Gimnazijo je obiskoval v Kranju in na Jesenicah. Februarja 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, decembra istega leta je pobegnil k partizanom. Po vojni je končal srednjo ekonomsko šolo v Kranju in delal v različnih političnih upravnih službah. Bil je tudi glavni urednik revije Lovec. V tradicionalni realistični pripovedi je opisoval lovski svet in gorništvo, predvsem pa vojno. Najpomembnejše delo je roman Ukana, v kateri je upodobil  dogajanje predvsem na Gorenjskem in Primorskem med drugo svetovno vojno. Svetina je napisal tudi roman o alpinistu Jaku Čopu z naslovom Stena.

Kot kipar samouk je izdeloval (iz jekla,starega orožja in topovskih drobcev) skulpture s protivojno tematiko. Pripravil je več samostojnih razstav doma in v tujini ter izdelal več javnih spomenikov.S svojimi skulpturami opozarja na nove katastrofe in vojne.Svoje dela razstavlja v galeriji Svetina in na odprtem prostoru pred svojo hišo na Bledu.

MELITA VOVK

(Bled, 1928 )

Slovenska slikarka in ilustratorka. Slikarstvo je študirala na akademiji v Ljubljani in se izpopolnjevala še na grafični specialki. Njeno delo označujeta zvok hudomušnosti in hiter odziv na raznovrstne likovne težnje v svetu. Ukvarja se tudi s scenografijo.

JOSIP PLEMELJ

(Bled, 11. 12. 1873 – Ljubljana, 22. 5. 1967)

Rojen je bil 11. decembra 1873 v vasi Grad pri Bledu. Oče Urban, ki je bil mizar in rezbar, hkrati pa mali kmet, je umrl, ko je bil Josip star eno leto. Njegova mati Marija, rojena Mrak, je le s težavo preživljala družino. Samo po srečnem naključju je lahko poslala sina na šolanje v Ljubljano. Plemelj je obiskoval gimnazijo od leta 1886 do leta 1894. Po maturi je odšel študirat na Dunaj in kasneje v Berlin.

Aprila 1902 je postal privatni docent za matematiko na dunajski univerzi. Leta 1906 je bil imenovan še za asistenta na Tehniški univerzi. Leta 1907 je postal izredni profesor za matematiko na univerzi v Černovicah. Po prvi svetovni vojni je kot član univerzitetne komisije pri pokrajinski vladi v Ljubljani sodeloval pri ustanavljanju slovenske univerze in bil izvoljen za prvega rektorja nove univerze. Na filozofski oziroma na naravoslovni je predaval matematiko 40 let. V pokoj je šel leta 1957. Umrl je 22. maja 1967 v Ljubljani.

Plemelj je pokazal svoj veliki talent za matematiko že v osnovni šoli. Vso gimnazijsko snov iz matematike je obvladal že v začetku četrtega razreda, tako da je kot četrtošolec pomagal maturantom pri nalogah. Sam je že takrat odkril vrsto za sinx in cosx.

Plemelj je imel veliko veselje za težke konstrukcijske naloge iz geometrije.

Z višjo matematiko se je začel ukvarjati v četrtem in petem razredu gimnazije. Poleg matematike se je zanimal tudi za naravoslovje, posebno za astronomijo. Že v gimnaziji je študiral nebesno mehaniko. Rad je opazoval zvezde. Imel je zelo ostre oči, tako da je videl planet Venero tudi pri belem dnevu.

Bil je matematik svetovnega slovesa na področju linearnih diferencialnih enačb, in avtor številnih strokovnih del iz čiste in uporabne matematike, za katera je dobil tudi številna priznanja. Bil je prvi rektor slovenske univerze v Ljubljani (1919) in član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Münchnu. Njegovo življenje in delo je prikazano v spominski sobi na Prešernovi 39 na Bledu.

ARNOLD RIKLI

(1823  – 1906)

Arnold Rikli je bil doma iz Švice. Na Bled je prišel leta 1852, in začel razvijati zdraviliški turizem na Bledu. Ustanovil je Naravni zdravilni zavod, zgradil zdraviliško kopališče in hišice, kjer so prebivali njegovi gostje. Rikli je med prvimi spoznal vrednost in prednost podnebnih danosti in ugodnega položaja Bleda za dolgo kopalno sezono.

Sestavni del njegovega zdravljenja so bile kopeli, in sicer v jezeru in kopališču. Za kopanje so uporabljali dva hladna vrelca z 10°C in 15,6°C.  Poleg tega je priporočal tople in parne kopeli. Obvezno je bilo še sončenje na galerijah v kopališču. V svoj zdravilni program je uvrstil tudi sprehode. Zbral si je več izletniških točk v okolici Bleda, jih razdelil po težavnostnih stopnjah, ločeno za moške in ženske. Na teh točkah je postavil igrišče za balinanje in kegljanje. Pri Riklijevem zdravljenju je veljal strog dnevni red, ki so se ga morali držati vsi pacienti.  Zgodnjem vstajanju – med 5. in 6. uro – so sledili sprehodi in gibanje na zraku, pri čemer so jemali zajtrk kar s seboj. Za boljšo prekrvavitev so se po rosni travi sprehajali bosi. Ob 10je bilo na vrsti sončenje in kopanje. Med opoldanskim odmorom, ki je trajal do druge ure, so imeli skromno kosilo, popoldne pa so nadaljevali kopanje, sončenje in sprehode. Ob 17.30 je bil glavni dnevni obrok in šele po tem so bili prosti. Hrana je bila vegetarijanska, meso so jedli le izjemoma, a ga je bilo treba posebej plačati.

Na Bledu je ostal polnih 52 let in bil v tem času eden najbolj znanih zdravnikov za atmosferične kure.

BLAŽ KUMERDEJ

(Bled, 27. 1. 1738 – Ljubljana, 10. 3. 1805)

šolnik in filolog

Študiral je v Ljubljani in na Dunaju. Leta 1773 je končal prvi študij. Imenovan je bil za ravnatelja ljubljanske normalke in ostal to do smrti. Zavzeto se je ukvarjal z organizacijo šolstva na Kranjskem. Razsvetljensko miselnost je izpričal s predlogom cesarici Mariji Tereziji za ustanovitev šole, ki naj bi jo obiskovali vsi otroci ne glede na spol in stanovsko pripadnost. Predlagal ji je ustanovitev slovenske osnovne šole, ki naj bi naučila otroke slovensko brati in pisati, da bi se lahko izobraževali s pomočjo slovenskih knjig. Kumerdej je nove šole utemeljeval kot pomoč h gospodarskemu in kulturnemu napredku ljudstva.

Ni zanemarjal tudi tehtnega argumenta, da bi pismeni ljudje “laže pridobivali in proizvode ter državi davke plačevali”. Da bi se izognili izdatkom za šolo, naj bi za začetek brezplačno prevzeli pouk pismeni cerkovniki s pomočjo duhovščine. S splošno šolsko naredbo 1774 je bila osnovna šola uzakonjena. Kumerdej je kot priznanje za pobudo dobil oktobra 1773 na Dunaju dekret za ravnatelja ljubljanske normalke (učiteljišče z vadnico), predvsem z namenom , da izobrazi učiteljske kandidate.

V Ljubljani si je Kumerdej prizadeval za oživitev jezikoslovno usmerjene Academie operosorum, ki naj bi pripravila pravopisna, slovnična in slovarska dela. Sam je sestavil poskus pravopisa, spisal kranjsko – slovansko slovnico, da bi ustvaril skupen slovanski jezik. Zapustil je bogato slovarsko delo.

Zgodovina Bleda

Začetki Bleda

Rodovitna zemlja, varno zavetje grajskega hriba in otoka so vabili naseljence v Blejski kot. Prvi, še redki sledovi človeka na Bledu so iz kamene dobe. V železni dobi, ko so v alpskih krajih pričeli pridobivati železo, je bila naselitev gostejša. Pod plastjo slovanske nekropole na Pristavi pod Gradom so arheologi odkrili 80 žganih grobov iz starejše železne dobe (800 do 600 pr.n.š.), keltske in rimske najdbe pa so skromnejše. Bled so gosteje naselili šele Slovani, in sicer v dveh valovih. Najbrž so bila slovanska naselja prav tam, kjer so v poznejšem srednjem veku zrasle objezerske vasi Mlino, Želeče, Zagorice, Grad in Rečica. Znanih je več grobišč: Žale – današnje pokopališče (arheološka izkopavanja leta 1894), park sedanje Vile Bled (1929), nekropola v Želečah (1937), velika nekropola na Pristavi pod gradom (1948 do 1951), grobišče na sedanjem parkirnem prostoru pod vhodom na Grad (1960, 1968), nekropola na Blejskem otoku (1962-1966).

Naselitev Slovanov

Prvi val slovanske naselitve na Bledu sega v 7. stoletje, drugi pa je zajel blejsko kotlino med 9. in 10. stoletjem. Najdbe iz prve naselitve ilustrirajo kulturo slovanske državne tvorbe kralja Sama (632-658) in poznoantične tradicije v teh krajih. Najdbe iz druge naselitve, kot so pridatki v grobovih (uhani v obliki polmeseca z emajlom in gravuro, obsenčni obročki, okrogle broše in železni noži), pa kažejo na zgodovinski razvoj Bleda do 10. stoletja (del jih je razstavljen v muzeju na gradu).

Briksenški škofje

Po slovanskih državnih tvorbah so prišli naši kraji najprej pod frankovsko (Karel Veliki, 782) in nato pod nemško oblast. Leta 1004 je cesar Henrik II. podaril briksenškemu škofu Albuinu Bled z ozemljem med obema Savama, leta 1011 pa še Blejski grad (fotokopija originalne darilne listine je v muzejski zbirki na gradu). Dogodek je velika prelomnica v blejski zgodovini. V imenu škofov so upravljali to gospodarstvo najprej škofovi ministeriali, nato pa tudi podložni vitezi, ki so uveljavljali fevdalno oblast. Nastale so velike spremembe v oblikovanju posesti in poselitvi tega ozemlja. Sredi 14. stoletja so briksenški škofje opustili neposredno upravo blejske lastnine in jo dali v zakup dotedanjim upraviteljem von Kreighom. Zaradi kratenja pravic in grobega ravnanja s tlačani so se kmetje leta 1515 pridružili boju za “staro pravdo” v vseslovenskem puntu. Leta 1558 je Blejski grad prevzel v zakup zaščitnik protestantizma Herbert VII. Turjaški (Auersperg). Do sredine 18. st. so bili zakupniki le plemiči, kasneje pa tudi meščani, ki so na gradu le redko bivali. Po 800 letih briksenške oblasti je Bled postal z ukazom dunajske dvorne komisije leta 1803 državna last.

V letih od 1803 do 1813 je bil v sklopu Ilirskih provinc pod Napoleonovim cesarstvom, nato pa je prišel spet v roke avstrijskega cesarja. Ta je leta 1838 poslednjič vrnil Bled briksenškim škofom. Deset let kasneje je tamkajšnje gospodarstvo z odpravo podložništva izgubilo značaj fevdalne gospodarske in družbene enote.

V drugi polovici 19. st. se je Bled močno spremenil. Značilne gorenjske vasi, od sr. veka zaprte enote, so se združile, dohodki so se zmanjšali in Briksen je leta 1858 prodal blejsko posest Viktorju Ruardu, lastniku jeseniške železarne. Ta je obdržal grad, jezero in gradbena zemljišča okoli njega, drugo pa je prodal Kranjski industrijski družbi. Leta 1882 je Ruard prodal posest dunajskemu veletrgovcu Adolfu Muhru, leta 1919 pa je kupil grad z jezerom blejski hotelir Ivan Kenda, torej sta prešla v slovenske roke. Leta 1937 ju je prevzela Zadružna gospodarska banka in končno odkupila Dravska banovina. Med drugo svetovno vojno je bil na Bledu sedež vojaške in civilne uprave nemškega okupatorja, leta 1960 pa je kraj pridobil status mesta. Današnje mestno naselje Bled je nastalo iz več manjših vasi, razporejenih okoli jezerske kotanje. Vasi Grad, Mlino, Rečica, Želeče in Zagorice so nastale v zgodnjem srednjem veku. Te vasi so se šele zadnjih sto in nekaj let zaradi gospodarstva in turizma tako povezale, da je nastalo enotno naselje.

 

Lega in prometne povezave Bled

Bled je mesto na severozahodnem delu Slovenije. Spada v Gorenjsko regijo. Leži ob vznožju Julijskih Alp, ter blizu sotočja Save Bohinjke in Dolinke. Kordinati Bleda so46°22′7.69″N 14°6′50.31″E.

Lega Bleda
Železniške povezave

Železniška postaja Lesce-Bled leži na progi Oste (München – Salzburg – Beljak – Ljubljana – Beograd – Istanbul – Atene). Železniška postaja je iz centra Bleda oddaljena 4 km. Do Bleda lahko pridemo z avtobusom (avtobusna postaja za Bled je na drugi strani ceste od železniške postaje), taksijem ali pa razdaljo prehodimo po ločeni asfaltirani poti, namenjeni pešcem in kolesarjem.

Železniška postaja Bled pa leži ob progi Beljak – Jesenice – Nova Gorica – Koper ali Gorizia (Italija). Iz centra Bleda je oddaljena 1,5 km, do tja pa se lahko sprehodimo, najamemo taksi ali pa se peljemo s turističnim vlakcem.

Cestne povezave

Od državne meje z Avstrijo (Wurzenpaß – Korensko sedlo) ali Italijo (Fusine Laghi – Rateče) do Bleda je 47 km. Sem se lahko odpeljete po avtocesti (smer Ljubljana), ki jo zapustite na izvozu za Bled, ali greste po cesti mimo Blejske Dobrave čez Kočno, ali po hitri cesti mimo Žirovnice in Lesc do Bleda.

Iz Ljubljane je Bled oddaljen 50 km, najlažji dostop je po avtocesti, lahko pa se peljete po cesti mimo Medvod, Kranja, Nakla in Radovljice.

Letalske povezave

Najbližje mednarodno letališče Ljubljana – na Brniku je oddaljeno 36 km. Direktni avtobusni prevoz in zasebni prevozi med letališčem in Bledom so organizirani preko celega leta.

Ostala večja mednarodna letališča so različno oddaljena do Bleda: Trst (170 km), Benetke (290 km), Zagreb (200 km), Celovec (80 km), Salzburg (230 km), Dunaj (380 km) in Budimpešta (500 km). Do Bleda lahko pridete z avtobusom, vlakom ali z enem od zasebnih prevozov.

Avtobusne povezave

Z rednimi avtobusnimi zvezami je Bled povezan z bližnjo okolico in vsemi večjimi kraji v Sloveniji. Do Bleda redno vozijo avtobusi iz Ljubljane, in sicer preko Kranja in Radovljice. Avtobusi vozijo še iz smeri Bohinja in Jesenic.

 

Bled

Bled je naselje ob Blejskem jezeru, spada med starejše in najlepše turistične kraje v Sloveniji. Leži na nadmorski višini 507,7 m, sredi razgibane, ledeniško preoblikovane pokrajine, na prehodu iz Radovljiške kotline v vzhodno vznožje Julijskih Alp. Bled je bilo od zgodnjega srednjega veka ime za fevdalno posest, ki je obsegala prostor med Savo Dolinko in Savo Bohinjko. Današnje mestno naselje je nastalo iz vasi Grad, Mlino, Rečica, Zagorice in Želeče, ki so razporejene okoli jezera, ločuje pa jih vrsta samostojnih vzpetin. Mestno naselje je pričelo nastajati sredi 19. stoletja, ko so po zemljiški odvezi kmetje najprivlačnejša kmetijska zemljišča ob vzhodni obali jezera pričeli prodajati premožnim meščanom za gradnjo počitniških vil in so se vasi Grad, Zagorice in Želeče pričele zraščati. Uradno je Bled pridobil status mesta leta 1960.