BLEJSKI GRAD
Blejski grad nekoč
Zgodba o gradu sega v daljno leto 1004, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest briksenškemu škofu Albuinu. Takrat je na kraju današnjega gradu stal samo romanski stolp, ki ga je varovalo obzidje. Prvi grad je bil zgrajen približno leta 1011, vendar briksenški škofje niso v njem nikoli živeli. Prav zato v njem ni razkošnih soban, ker je bil večji poudarek na obrambnem sistemu.
V zrelem srednjem veku so dogradili še stolpe in izpopolnili utrdbeni sistem. Si predstavljate, da vstopate skozi zunanje obzidje z gotskim lokom in se sprehodite čez dvižni most nad jarkom? Jarek je danes zasut, vendar prizor vseeno spodbuja domišljijo.
Za grad je značilna dvojna struktura – utrjen osrednji del, namenjen bivanju fevdalnih gospodov, in zunanji del z obzidjem ter poslopji za služničad. Leta 1511 je grad močno poškodoval potres. Obnovili so ga in mu dali današnjo podobo. Grajske stavbe krasijo grbi, naslikani v fresko tehniki ali vklesani v kamen.
Grajska kapela
Najzanimivejša od ohranjenih stavb je prav gotovo gotska kapela na gornjem dvorišču, posvečena škofu sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. Nastala je v 16. stoletju, nato so ji ob koncu 17. stoletja dodali baročno podobo in jo okrasili z iluzionističnimi freskami. Ob oltarju sta upodobljena donatorja blejske posesti, nemški cesar Henrik II. in njegova žena Kunigunda. Njuni upodobitvi se nahajata tudi v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Blejskem otoku.
V letih od 1951–1961 so pod vodstvom inž. arh. Toneta Bitenca izvedli večjo obnovo gradu. V poslopju za služničad ob spodnjem dvorišču je svoje mesto dobila grajska tiskarna, natanko pod njo pa je grajska vinska klet. Ob zgornjem dvorišču je muzej, ki predstavlja zgodovino Bleda.
Blejski grad danes
Urejen je kot razstavni objekt. Prostori v reprezentančnem traktu ob kapeli prikazujejo najstarejšo zgodovino Bleda vse od prvih izkopanin ter grad po posameznih stopnjah zgodovinskega razvoja z opremo, ki je značilna za tisti čas. Oprema ni z Blejskega gradu, je pa pomembna za ilustracijo stanovanjske kulture v obdobjih, ki jih je preživel.
Na grajskem dvorišču se v toplih mesecih odvijajo številne kulturne pireditve, še posebej cenjeni so viteški dnevi, ko vitezi ljudem prikažejo življenje v srednjem veku.